O društvu | Turistično društvo Ribnica

110 LET DRUŠTVA

Čeprav ni pisnega dokaza, ki bi potrdil ustanovitev Turističnega društva Ribnica (TD), je to vendarle neformalno leta 2005 obeleževalo 100 let svojega delovanja. Tako kot Turisti?na zveza Slovenije, katere soustanovitelj je bilo poleg 10 ostalih društev tudi ribniško, takrat še olepševalno društvo.
Društvo je že od nekdaj gojilo hortikulturno ureditev Parka kulturnikov in Gradu, spodbujalo etnografijo z ribniškim sejmom in sodelovalo pri postavitvi turističnih obeležij. Rešeto, kot eno izmed najznačilnejših izdelkov Ribnice, vas pozdravlja že ob vstopu v Dolino in vas pospremi, ko odhajate iz nje.

Leto 2015 je bilo jubilejno tudi za znameniti ribniški sejem suhe robe in lončarstva, ki je lani praznoval0 že 40 let. Sejem, kot ga poznamo dandanes, se je začel naključno, kot je to za velike stvari v navadi - v 70-ih letih, ko so ribniške turistične zanesenjake in člane muzejskega društva obiskali nizozemski profesorji, se je nekomu porodila ideja, da se razstavijo naši domači izdelki in orodja izven muzejske sobe. Takratnemu in dolgoletnemu predsedniku TD Ribnica Andreju Klemencu pa se je utrnila še zamisel, da bi jih postavili na stojnice. Naročili so jih, obiskali izdelovalce in zagotovili finančna sredstva. Tako se je začel 1. ribniški semenj in postal ena največjih etnoloških prireditev v državi ter tudi najbolj množičen dogodek v JZ regiji.

SNOVALCI DRUŠTVA

ZASLUŽNI ZA NASTANEK IN OBSTOJ TD RIBNICA

‣

ANDREJ KLEMENC

Med prvimi naj se zapiše ime dolgoletnega predsednikaTurističnega društva Ribnica Andreja Klemenca, ki je društvo vodil vse od leta 1961 – slabih 40 let. Leta 2001 mu je Občina Ribnica za dolgotrajno in uspešno delo podelila naziv Častni občan Občine Ribnica.

Njegova je tudi zamisel o ustanovitvi znamenitega ribniškega sejma suhe robe in lončarstva, ki letos praznuje 40 let obstoja.

»Že moj značaj je tak, da moram končati vsako stvar, ki se je lotim, ob sebi pa imam tudi dober »team«. Priprava sejma je bila vedno poseben izziv, ker dejansko delamo pravi etnološki sejem. Celotno ulico rezerviramo za 80 izdelovalcev in prodajalcev izdelkov domače obrti, zato je prava paša za oči. Vedno prejmemo številne pisne zahvale ljudi od drugod, ki pravijo, da česa podobnega še nikjer niso videli in da so iz Ribnice odšli navdušeni. Zdi se mi, da je naša dolžnost, da čoln, ki smo ga splavili, spravimo varno do cilja,« je dejal gospod Klemenc ob 30. obletnici sejma.

Tisto leto se je tudi poslovil od vodilne funkcije v društvu, dve leti kasneje (2007) pa se je žal poslovil za vedno.

‣

JANEZ DEBELJAK

je postal član društva izvršnega odbora že daljnega leta 1965, kar pomeni, da je bil v društvu 40 let. Takrat je društvo iskalo primerno osebo, da bi tudi na kulturnozgodovinskem področju obogatilo svojo pestro dejavnost, saj je v grajskem kompleksu načrtovalo postaviti spomenike zaslužnim kulturnim velikanom, ki so bili rojeni v Ribniški dolini. Z njegovimi idejami ter s strokovno utemeljenimi predlogi, ob pomoči njegovega profesorja dr. A. Slodnjaka, je društvo dokončno zasnovalo, tako po vsebini kot obsegu, podobo današnjega Parka kulturnikov.

»V občini skoraj ni bilo kulturnega dogodka, kjer ne bi sodeloval, bil njegov pobudnik ali akter. Spomnimo se samo letnih festivalov, prevoza bale, ribniškega sejma ter številnih drugih predstav. Bil je tudi nepogrešljivi znanec in sodelavec raznih medijskih hiš, kjer je sodeloval pri promociji naše doline. Spominjam se ga še iz šolskih klopi, pa tudi, ko je prejel nagrado Prešernovo študentsko nagrado… ko ga je Turistična zveza Slovenije odlikovala z zlatim znakom…, ko je prejel najvišje občinsko priznanje za svoje delo – naziv častnega občana,« je ob njegovi smrti leta 2005 zapisal Andrej Klemenc.