JAKOB PETELIN GALLUS (1550-1591)

Skladatelj, rojen v Ribnici.

Prve spodbude je Gallus dobil v domačem kraju. Takratni ribniški arhidiakon Mayer je zbiral za svoje cerkvene pomočnike pevce – nadarjene domačine. Med temi pevci je moral biti tudi Jakob Petelin. Po Mayerjevem posredovanju je nadarjeni pevec prišel v ljubljansko stolnico, od koder mu je muzikalna nadarjenost odprla pot v cerkveni zbor na Dunaj 1574. Njegova kasnejša pot je del slovenske zgodovine, ki ga prišteva v vrsto največjih in vodilnih skladateljev. Bil je zelo plodovit ustvarjalec, saj obsega njegovo delo poleg 16 maš zelo veliko spevov za 2 do 24 glasov. Leta 1933 so mu v Ribnici na nekdanji dekliški šoli postavili tudi spominsko ploščo. Ta je bila med zadnjo vojno uničena, a je bila leta 1972 vzidana nova.

Dr. IVAN PRIJATELJ (1875-1937)

Slovstveni in kulturni zgodovinar, univerzitetni profesor, rojen na Vinicah.

Prijateljeve kritične in slovstvene razprave, zlasti tiste, ki zadevajo slovensko kulturno življenje, imajo znanstveno esejističen značaj. Pomembno je Prijateljevo delo pri urejanju in izdajanju slovenskih klasikov. Njegova je znamenita monografija Janko Kersnik, njega delo in doba. To je prva celotna slovenska kulturnopolitična in socialna zgodovina od 1848 do 1895, z osrednjo vlogo mladoslovencev, zlasti Levstika, Jurčiča, Stritarja. To obsežno delo je vzbudilo veliko pozornost. Z njim je Prijatelj pretrgal življenjepisni in stari filološki način prikazovanja posameznih avtorjev ter uveljavil ideološki, sociološki in estetsko-kritični vidik. Tako je postal preroditelj slovenske kulturne zgodovine.

STANISLAV ŠKRABEC (1844-1918)

Jezikoslovec in nabožni pisec, rojen v Hrovači.

Stanislav Škrabec je bil največji jezikoslovec slovenist 19. stoletja, ki je naš jezik imenoval za najlepšega med vsemi jeziki. Rodil se je 7. januarja 1844 v vasi Hrovača pri Ribnici, na domačiji, ki je danes obnovljena in spremenjena v muzej ter še naprej nosi njegovo ime – Škrabčeva domačija.Jezikoslovno delo je začel 1870 z razpravo O glasu in naglasu našega knjižnega jezika v izreki in pisavi. Škrabec je objavljal svoje jezikoslovne spise na platnicah Cvetja. Njegovo jezikoslovno delo je zelo mnogovrstno: obsega glasoslovje, akcentuacijo, oblikoslovje, skladnjo, stilistiko, besedotvorje, pravorečje, pravopis in jezikovno politiko. Čeprav so njegove razprave osredotočene na slovenski jezik, pa razlage jezikovnih pojavov razodevajo široke poglede o problematiki tudi drugih slovanskih jezikov.

PESNIKI IN PISATELJI

Andrej Andoljšek (1827-1882), nabožni pisatelj, rojen na Velikih poljanah. Kot duhovnik je leta 1860 odšel v Ameriko k škofu Baragi in tri leta misijonaril v njegovi škofiji. Takrat je izdal Nebeško mano, knjigo z nabožno vsebino. Bil je prvi slovenski duhovnik, ki je kdaj deloval na pacifiški obali.

Baltazar Bartol (1821-1911), nabožni pisatelj, homeopat, rojen v Sodražici. Bartol je bil sloveč homeopat. K njemu so po zdravila hodili ne samo s Kranjske, ampak tudi s Primorske, Štajerske in celo s Hrvaškega.

Ignacij Burgar (1874-1905), pisatelj in časnikar, rojen v Ribnici na Mlaki. Z 19 leti je odšel v Ameriko, tam postal duhovnik, leta 1902 urednik tednika Mir, sicer pa je bil sourednik Ameriškega Slovenca. Pripravljal je angleško-slovenski slovar.

Nadaljevanje sledi