|
Spominu pesnikov, pisateljev, likovnikov, znanstvenikov, politikov, organizatorjev in mecenov – domačinov in gostov – ki jih je rodila ali hranila, vedno pa navdihovala Ribniška dolina.
Ta stavek označuje pomen in veličino enkratnega Parka kulturnikov, s katerim se je Ribnica zahvalila vsem, ki so pomembno prispevali k njenemu razvoju. Naj omenimo le nekatere izmed njih, saj je na 17 različnih kamnitih obeležij vklesanih skoraj 70 imen:
- JAKOB PETELIN GALLUS, svetovno znani glasbenik.
- P. STANISLAV ŠKRABEC, naš največji jezikoslovec slovenist v 19. stol., ki je dal današnji slovenščini trden znanstveni in globok ljudski temelj.
- Dr. IVAN PRIJATELJ, preroditelj slovenske kulturne zgodovine.
- Dr. ANTON DEBELJAK, pesnik prevajalec.
- PETER KOZLER, prvi kartograf slovenskega ozemlja.
- Dr. JANEZ EVANGELIST KREK, socialni politik, pisatelj in časnikar.
- Dr. JOŽE RUS, eden najvidnejših predstavnikov slovenske geografije.
- Dr. IVAN LOVRENČIČ, ustanovitelj slovenskega lovskega društva.
- IGNACIJ MERHAR, organizator slovenskega gasilstva.
- LUKA KNAFELJ, ribniški mecen. Knafljeva ustanova na Dunaju je skozi več kot 200 let predstavljala pomemben prispevek k zgodovini slovenske inteligence.
Ne smemo pozabiti, da je Ribnica na sorazmerno majhnem področju prispevala ogromen delež v duhovno zakladnico Slovencev.
  
 
Idejni pobudnik in ustvarjalec Parka kulturnikov je bilo Turistično društvo Ribnica. Tekstovni del Parka sta pripravila dr. Anton Slodnjak in prof. Janez Debeljak, načrt za postavitev in za spomenike pa je izdelal arhitekt Vlasto Kopač.
|
Od ideje do parka
